Krzysztof Charamsa skozi zgodbo od mladostnega iskanja sebe do visoke službe v Vatikanu razkriva institucijo, ki »gospoduje ljudem, si jih podreja, jim vceplja občutek krivde, hkrati pa se skriva za sladkobno podobo odrešitve in ljubezni do bližnjega«. Zaradi neustreznih odgovorov na vprašanja, ki zadevajo človekovo intimo, tudi spolno življenje, se je odločil za javno izpostavitev, protest in javno obtožbo Cerkve.