Ob Kafkovih dnevnikih moramo pomisliti na izjemno široki pisateljski razpon, ki ga nudi dnevniški medij. V Kafkovem primeru so dnevniški zapiski v teku let doživeli veliko preobrazbo. Začetni dnevniški zapiski, ki jih prinaša prva od treh načrtovanih knjig Kafkovih dnevnikov, so pisani sicer kot zasebne beležke, ki pa so deloma izjemno literarizirane, prehajajo v prozo in esej ter se še umeščajo v praško tradicijo tistega časa, ko ni bilo neobičajno, da so si ljudje v Kafkovi družbi prebirali iz svojih dnevnikov, jih v primerih obnavljanja skupnih doživetij celo primerjali in po potrebi korigirali. V zgodnjih Kafkovih dnevnikih tako kar mrgoli izjemno natančnih popisov situacij, s posebno pozornostjo za geste in telesnost ljudi. Kasneje se Kafkova pozornost postopoma premesti na opisovanje spominov in domislic. Pisanje dnevnikov postaja za Kafko medij za samostabilizacijo in pomiritev, za sidranje v jeziku.
